V Malih Žabljah pod Vipavskim Križem nastaja nekoliko drugačna kmetijska zgodba. M-Farm, kmetijsko gospodarstvo Monika Brecelj Zakrajšek, je mlada družinska zelenjadarska kmetija, ki nima večgeneracijske družinske tradicije in podedovanega načina dela. Svojo pot so zasnovali na novo – premišljeno, sodobno in z jasnim ciljem, kakšen pridelek želijo ponuditi.
Na približno dveh hektarjih zemlje pridelujejo zelenjavo na prostem. Njihov paradni konj je glavnati radič. Vsako leto ga posadijo približno 50.000 sadik, ob njem pa v hladnejšem delu leta na njivah rastejo še cvetača, romanesco, različne vrste zelja, ohrovt in brstični ohrovt.
Radič pri M-Farmu ni samo ena od kultur na njivi. Postal je njihova specializacija in prepoznavni pridelek, pri katerem največ pozornosti namenjajo temu, da posamezna sorta dozori do polno oblikovane glave ter razvije okus in strukturo, zaradi katerih se med seboj radiči tudi tako izrazito razlikujejo.
Štiri različne podobe radiča
Na njivah M-Farma rastejo štirje izrazito različni tipi radiča: Variegato di Castelfranco, Chioggia, Spadone oziroma Rosso di Treviso ter Rosa di Verona. Že na pogled pokažejo, kako raznolik je lahko radič – od skoraj cvetličnega Castelfranca do kompaktnih temno rdečih glav in podolgovatih listov Trevisa.
Največ pridelajo radiča Castelfranco, ki je tudi paradni konj kmetije. Zanj so značilne večje, odprte rozetaste glave. Z dozorevanjem se sredica sama posvetli, notranji listi postanejo svetlo rumeni oziroma kremasti in se posejejo z vijoličnimi do rdečkastimi lisami. Skoraj vsaka glava zato dobi svoj vzorec. Okus prehaja od sladkega do nežno grenkega, listi pa ob polni zrelosti razvijejo značilno strukturo.
Radič Chioggia je njegovo skoraj popolno nasprotje. Oblikuje okroglo, dobro zaprto in kompaktno glavo izrazitih rdečih oziroma temno škrlatnih odtenkov z belo glavno žilo.
Radič Rosso di Treviso je prepoznaven po podolgovatih intenzivno rdečih listih in izraziti beli osrednji žili. Njegov značaj dopolnjujeta prijetno grenak okus in hrustljava struktura.
Radič Rosa di Verona oziroma veronski tip radiča ponovno oblikuje kompaktnejšo glavo intenzivne temno rdeče barve. Zanj so značilni hrustljavi listi in rahlo grenak okus, pri razvoju značilnosti tega tipa radiča pa pomembno vlogo igra tudi hladni del leta.
Štiri sorte tako niso zgolj štiri različna imena iste zelenjave. Vsaka prinese drugačen videz, strukturo in razmerje med sladkim in grenkim okusom.
Dober radič se začne že pri sadiki
V Vipavski dolini je tradicionalno razširjeno sejanje mešanic sort radiča neposredno na njivo v juliju ali avgustu. Pri M-Farmu so izbrali zahtevnejšo pot.
Namesto semena neposredno v zemljo uporabljajo vzgojene sadike s koreninsko grudo in že lepo razvitim koreninskim sistemom. Približno 50.000 sadik vsako leto strojno posadijo s preciznim sadilcem.
Razlika ni samo tehnološka. S takšnim načinom se izognejo pregosti posejanosti, redčenju rastlin in striženju listov zaradi oblikovanja glavic. Vsaka sadika že ob sajenju dobi svoje mesto in prostor za nadaljnji razvoj.
Toda takšna odločitev ima svojo ceno. Sadike pomenijo precej večji začetni finančni vložek, avgustovska suša in ekstremne temperature pa zahtevajo tudi redno zalivanje mladih rastlin.
Zakaj potem izbrati zahtevnejšo pot?
Ker je cilj M-Farma polna dozorelost radiča – popolnoma oblikovana, kompaktna glava, v kateri posamezna sorta pokaže svoj pravi značaj.
Po njihovih izkušnjah prav dozorel radič razvije značilno prepletanje sladkega in grenkega okusa, primerno krhkost oziroma mehkobo ter liste brez grobe, »kosmate« strukture. S pobiranjem zgodnjih sort začnejo oktobra, del radiča pa svojo pot nadaljuje na prostem skozi hladni del leta.
Na prostem skozi letne čase
Njiva je pri M-Farmu dejanski prostor pridelave. Radič raste na prostem, izpostavljen naravnemu menjavanju temperatur in razmeram posameznega dela leta.
Plevel zatirajo mehansko in strojno, brez uporabe herbicidov, radiča pa ne tretirajo s fungicidi. Pri gnojenju uporabljajo organska gnojila, ki jih v manjšem obsegu dopolnijo z mineralnim gnojilom z mikroelementi.
Pomemben del njihovega načina gospodarjenja je tudi kolobarjenje. Na približno dveh hektarjih se zelenjadarske kulture izmenjujejo s posevki za zeleno gnojenje. Njiva tako ni namenjena neprekinjenemu ponavljanju ene same kulture, ampak se pridelava skozi čas načrtno izmenjuje.
Od izbire sadik in preciznega sajenja do mehanskega obvladovanja plevela, zalivanja, kolobarjenja in pobiranja dozorelih glav je tako celotna pridelava usmerjena v isti cilj: kakovosten pridelek, ki na njivi dobi dovolj časa, da dozori.
Radič ima v Vipavski dolini dolgo zgodbo
M-Farm je mlada kmetija, radič pa je v Vipavski dolini doma že zelo dolgo.
Dolina je bila zgodovinsko pomembno zelenjadarsko območje, od koder je zelenjava potovala tudi proti večjim mestom in notranjosti dežele. Radič je postal posebej značilen za jesenski in zimski del leta, ko se delo na zelenjavnih njivah drugod že močno umiri. Na Goriškem in v Vipavski dolini je pridelovanje in siljenje posebnih tipov radiča dokumentirano že od druge polovice 19. stoletja.
Prav tu dobi zgodba M-Farma zanimiv obrat. Družinske tradicije pridelovanja radiča niso podedovali, delujejo pa v okolju, kjer ta tradicija obstaja že generacije. Lokalno zelenjadarsko izročilo nadaljujejo s svojim načinom pridelave – z vzgojenimi sadikami, preciznim sajenjem in izrazitim poudarkom na polni dozorelosti posamezne glave.
Ko radiču družbo dela zimska zelenjava
Radič ostaja v središču ponudbe, vendar njive M-Farma v hladnejšem delu leta ponujajo še več.
Pridelujejo cvetačo, romanesco, več vrst zelja, ohrovt in brstični ohrovt – prezimne kapusnice, ki skupaj z radičem oblikujejo sezonsko ponudbo sveže zelenjave prav v času, ko je izbor lokalnih svežih pridelkov bistveno manjši.
Tako ponudbe ne narekuje koledar trgovskih polic, temveč ritem pridelave na prostem in čas, ko posamezna zelenjava na njivi doseže svojo zrelost.
M-Farm in Zadruga Vipavski Križ – povezovanje za močnejši nastop
M-Farm v Zadrugo Vipavski Križ prinaša specializirano pridelavo radiča in ponudbo sveže jesenske ter zimske zelenjave. Zadruga pa posamezne lokalne pridelovalce, proizvajalce in ponudnike povezuje v širšo zgodbo in skupen nastop na trgu.
Prav v tej povezavi je smisel sodelovanja. M-Farm ostaja M-Farm, s svojim načinom dela, svojimi njivami in svojo specializacijo. Skupaj z drugimi ponudniki pa lahko svojo zelenjavo predstavi širšemu krogu kupcev, sodeluje pri oblikovanju skupne lokalne ponudbe ter izkoristi prodajne, promocijske in logistične možnosti, ki jih posamezna manjša kmetija težje razvija sama.
Za Zadrugo takšno sodelovanje pomeni kakovostnejšo in raznovrstnejšo ponudbo lokalnih pridelkov. Za M-Farm pomeni nov prodajni kanal, večjo prepoznavnost in močnejši skupni nastop na trgu.
V središču pa ostaja tisto, s čimer se je zgodba začela: radič z njive pod Vipavskim Križem, pridelan z jasnim ciljem – da dozori do polne glave in razvije svoj pravi značaj.
