Srednja leta so za marsikoga eno najbolj zanimivih in aktivnih življenjskih obdobij. Za seboj imamo veliko pridobljenih izkušenj, pred seboj pa še številne osebne, poklicne in življenjske izzive. Prav zato je to tudi primeren čas, da nekoliko več pozornosti namenimo sebi in navadam, ki nas spremljajo vsak dan.

Program Za krasna srednja leta je praktično zasnovana delavnica, namenjena boljšemu razumevanju prehranskih navad ter njihovega pomena za počutje v srednjih letih. Udeleženci skozi štiri tematska srečanja povezujejo strokovne vsebine z razmislekom o lastnih navadah in možnostih za njihovo izboljšanje.

Ko telo začne pripovedovati zgodbo naših navad

V srednjih letih se lahko že pokažejo rezultati našega dosedanjega odnosa do telesa in spoprijemanja z življenjskimi izzivi. Med težavami, ki jih izpostavlja program, so povišan krvni sladkor in holesterol, prekomerna telesna teža, slabše psihično počutje, razdražljivost ter težje spoprijemanje s stresom.

Obenem se pri ženskah in moških začenja prehod v naslednje življenjsko obdobje – pri ženskah menopavza, pri moških andropavza. Pomembno vlogo ima v tem obdobju tudi prehrana.

Kaj boste spoznali?

• zakaj prihaja do povišanih vrednosti krvnega sladkorja in holesterola ter do prekomerne telesne teže,
• katera živila nam lahko pomagajo in katera predstavljajo slabšo izbiro,
• kateri so lahko sprožilci prenajedanja in kako izstopiti iz kroga neustreznih prehranskih navad,
• kako izboljšati prehranjevanje tudi v delovnem okolju,
• katera hrana podpira možgane in dobro počutje ter kako je prehrana povezana s stresom in imunskim sistemom,
• kako bolje spremljati in razumeti lastne prehranske navade.

1. Krvni sladkor, holesterol, telesna teža in sprožilci prenajedanja

Prvo srečanje je namenjeno razumevanju razlogov za povišanje krvnega sladkorja in holesterola ter navad, ki lahko vodijo v prekomerno telesno težo.

Udeleženci se posvetijo tudi vprašanju, zakaj posegamo po nezdravih prigrizkih oziroma večji del hrane zaužijemo šele zvečer ter kako je mogoče takšne vzorce začeti spreminjati.

Praktični del je namenjen razmisleku o lastnih navadah in pogovoru o njih. Udeleženci dobijo tudi navodila za nadaljnje spremljanje prehranskih navad ter občutkov sitosti in lakote med prehranjevanjem čez dan.

2. V službi se prehranjujem bolje

Drugo srečanje se začne s pregledom opažanj in navad iz obdobja po prvem srečanju. Sledi predstavitev ustrezne razporeditve živil in obrokov skozi dan ter pomena pitja vode.

Program vključuje tudi primere dobre prakse prehranjevanja na delovnem mestu ter predstavitev dveh aplikacij, ki lahko pomagata pri rednem pitju vode in obrokih.

V praktičnem delu udeleženci razmišljajo, kako bi lahko boljše prehranjevanje uvedli tudi v svojem delovnem okolju.

3. Izbiram boljša živila

Zdravo prehranjevanje zahteva tudi sposobnost izbire primernih živil. Udeleženci spoznajo, kako prepoznavati boljše izbire ter katerim živilom se je smiselno izogibati in zakaj.

Posebna pozornost je namenjena deklaracijam na živilih ter različnim oblikam sladkorjev, aditivom in maščobam, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem nakupovanju.

V praktičnem delu udeleženci sami pregledajo živila in njihove deklaracije ter presojajo, ali predstavljajo boljšo ali slabšo izbiro in kako jih je mogoče nadomestiti s primernejšimi.

4. Prehrana, stres in utrujenost

Zadnje srečanje je namenjeno povezavi med prehrano, energijo in počutjem. Udeleženci spoznajo, kako lahko različna hrana vpliva na počutje ter kakšna je povezava med prehrano, zdravjem črevesja, imunskim sistemom in možgani.

Praktični del ponovno izhaja iz lastnih prehranskih navad. Udeleženci jih tokrat pogledajo skozi vidik energije, stresa in počutja ter razmišljajo o možnostih za njihovo izboljšanje.

Posebej aktualno za generacijo 55+

Program se zelo naravno povezuje z generacijo 55+, saj prav v tem življenjskem obdobju postajajo učinki dolgoletnih navad pogosto bolj opazni. Hkrati so to za številne ljudi še vedno zelo aktivna leta, povezana z delom, družino, podjetništvom, skrbjo za druge ter številnimi načrti za prihodnost.

Srednja leta zato predstavljajo dobro priložnost za ponoven pogled na vsakodnevne navade ter razmislek, katere med njimi želimo ohraniti in katere postopoma izboljšati. Prednost izkušenega posameznika je tudi boljše poznavanje samega sebe – svojih navad, dnevnega ritma, obremenitev in okoliščin, v katerih najpogosteje sprejema prehranske odločitve.

Praktična zasnova programa omogoča, da udeleženec o teh vprašanjih ne posluša samo teoretično, temveč skozi posamezna srečanja spremlja in analizira tudi svoje navade.

Uporabno tudi za podjetja in lokalno okolje

Program ima zanimivo uporabnost tudi za podjetja in druge organizacije, saj se del vsebine neposredno posveča prehranjevanju na delovnem mestu.

To je lahko posebej relevantno za manjša in družinska podjetja, obrtne dejavnosti, kmetije, lokalne proizvajalce, turistične in gostinske ponudnike ter druge organizacije, kjer ljudje velik del dneva preživijo skupaj in lahko način organizacije dela vpliva tudi na njihove prehranske navade.

Vsebina o izbiri živil in prebiranju deklaracij pa se zelo lepo povezuje tudi s širšim poslanstvom Zadruge Vipavski Križ – z ozaveščenim odnosom do hrane, kakovostnimi živili ter premišljeno izbiro izdelkov.

Kako poteka program?

Program obsega 12 ur in je razdeljen na štiri srečanja. Vsako srečanje vključuje:

• 1 uro predavanja oziroma uvoda v obravnavano temo ter
• 2 uri praktičnega dela udeležencev.

Program je na voljo individualno ali za skupine. Vsebina obeh izvedb temelji na istem programu, praktično delo pa omogoča povezovanje obravnavanih tem z navadami in izkušnjami udeležencev.

Predstavitev ponudnika

Doc. dr. Bojan Macuh je sociolog, predavatelj, raziskovalec in pisatelj, ki dolgoletno strokovno, pedagoško ter raziskovalno delo povezuje z vprašanji človeka in njegovega položaja v sodobni družbi. Po izobrazbi je profesor sociologije in slovenščine, magister sociologije ter doktor edukacijskih ved, kot docent pa deluje na področju sociologije.

V svojem strokovnem in raziskovalnem delu se posveča predvsem staranju in kakovosti življenja starejših, medgeneracijskemu sodelovanju, čustveni inteligenci, komunikaciji, odnosom, etiki, kulturi ter spremembam sodobne družbe. Strokovna spoznanja povezuje z vprašanji vsakdanjega življenja ter jih predstavlja skozi predavanja, strokovne prispevke in publikacije.

Še več o ponudniku